PROSTOVOLJNO GASILSKO VELIKA DOLINA

Category Title

Vsak začetek je težak in mi nismo bili nobena izjema, saj je gasilsko društvo za svojo prvo orodjarno uporabljalo kar dom ustanovnega člana Žrliča na Veliki Dolini. Tudi oprema je na začetku bila bolj skromna saj so imeli na voljo le nekaj cevi in pikov, namesto sirene so pa uporabljali trubo Janeza Žrliča. Vodovodno omrežje sta v tem času imeli le Velika in Mala Dolina, zato je bilo izvajanje gašenja na našem področju še posebej zahtevno.

Po desetih letih se je orodjarna preselila v gospodarsko poslopje ob župnijskem uradu. Tam sta nas župnik Toš in pater Otokar gostila, kar 20 let. V tem času je društvo pridobilo prvo motorno brizgalno, katero je na vozu z vprego prevažal Jože Ciglar. Iz župnišča smo se za nekaj let preselili k stari šoli, leta 1969 je pa že bila zgrajena orodjarna pod prosvetnim domom, katero uporabljamo še danes.

Sedemdeseta leta so sinonim za razvoj našega društva. Leto 1973 je bilo prelomno, saj smo pridobili prvo resno vozilo in sicer kombi znamke Mercedes. Voz za potrebe gasilskega društva takrat ni več bil potreben, zato smo ga namenili za predelavo v mrliški voz. Prva leta je bilo vozilo garažirano pri Ciglarjevih na Veliki Dolini, ker gasilsko društvo še ni imelo svoje garaže. To so zgradili kot prizidek prosvetnemu domu leta 1979. To garažo uporabljamo še danes, vozilo Mercedes smo pa leta 1982 zamenjali za garažna vrata in v garažo pripeljali kombi TAM 60 T. V zgornjo garažo smo šele 95-tega leta pripeljali prvo avtocisterno TAM 5500 z 2500 litri vode iz remontnega zavoda, ki nam je dobro služila vse do letos, ko jo je nasledila nekoliko mlajša cisterna TAM 170 s prav tako 2500 litri vode. Tudi kombi TAM 60 T ni več v uporabi, saj ga je zamenjal nov Renaultov kombi leta 2008.

V vsej svoji 80-letni zgodovini so se gasilci PGD Velika Dolina spoprijemali z ognjenimi zublji v bližnjih krajih.

Naj po kronološkem zaporedju naštejem samo nekatere večje požare iz preteklosti o katerih nam še danes pripovedujejo starejši člani:

Požar hiše pri Baškovičih na Mali Dolini
Požar štale pri Švalu na Veliki Dolini
Med pogovorom najpogosteje naletimo na gozdni požar pri sv. Križu na Cirniku, ki se je zgodil v večernih urah, okoli polnoči, ko so se tovariši vrnili v gasilski dom, pa so že dobili klic za
Požar kozolca pri Štefaniču na Rajcu

Nato so si sledili še:

Požar štale v Ribnici
Požar hrama pri Petričevih

In še nekateri. Sodelovali smo tudi pri gašenju večjih požarov izven našega sektorja in sicer pri Slovinu v Brežicah in v Termah Čatež.

V zadnjih letih sta se zaradi ozaveščenosti ljudi zmanjšala tako število kot tudi obseg požarov, v porastu pa je število intervencij zaradi naravnih ujm in število tehničnih reševanj.

Ni pa gasilsko delo le gašenje požarov in pomoč ljudem ob naravnih ujmah ampak tudi organizacija bolj veselih dogodkov kot so na primer veselice. Zato je prav, da nekaj besed spregovorim še o tem področju našega dela.

Z veselicami so v našem društvu začeli že kmalu po ustanovitvi in to kar z dvema na leto. Prvič za Binkoštne in potem še 15-stega avgusta na veliko mašo. Te so se odvijale v nedeljo. Začeli so že v zgodnjih jutranjih urah, po rani maši, in nadaljevali vse do večera. Prvi so prostor spet ponudili Žrličevi na Veliki Dolini. Iz Žrličevega dvorišča so se veselice preselile na dvorišče k Bukovinskim, prav tako na Veliki Dolini, in nato od tam za staro šolo. S pridobitvijo novih prostorov na današnjem mestu so se tudi veselice preselile sem. Tukaj so potekale mnogo let in bile zelo obiskane, saj večinoma igrali vsem znan lokalni ansambel Abistinenti. Nato so se zaradi premalo prostora odločili veselico preseliti na Ponikvo »na Vrhe«. Ker je na Ponikvi cerkev posvečena sv. Jakobu so se takrat odločili, da veselico pripravijo na svetnikov praznik na koncu julija. Veselico so takrat prestavili na soboto zvečer, dodali so pa še gasilski šank po nedeljski maši. Namesto veselice na Binkoštne so pa gasilci začeli s tradicijo Florjanove nedeljske maše, po kateri so tudi organizirali gasilski šank. Zadnje dve navedene tradicije, šank na Jakobsko nedeljo in maša za pokojne gasilce z gasilskim šankom na prvo nedeljo v maju so se ohranile vse do danes. Organizacija tradicionalnih veselic se je na Ponikvi ustavila. Pred petimi leti smo za krajane spet organizirali dve veselici, a takrat so te veselici že potekale na mestu kjer se zdaj nahajamo.

Vozila