PREVENTIVNI UKREPI ZA VARSTVO PRED POŽAROM V NARAVI

KURJENJE V NARAVI !

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti.

Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi:

• Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (npr. kamenje, zemlja ipd);
• Neposredna okolica kurišča mora biti očiščena vseh gorljivih snovi (pri večjih kresovih znaša ta okolica lahko tudi 20 m ali več);
• Kurišče mora biti odmaknjeno od gozda vsaj 50 m;
• Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi mora biti kurišče oddaljeno vsaj 100 m;
• Kurišče morajo ves čas kurjenja nadzorovati polnoletne osebe;
• V kolikor je bilo kurišče veliko, je bilo ozračje vetrovno ali je okolica kurišča suha, je potreben pregled kurišča in okolice tudi po zaključenem kurjenju (pregled je treba izvesti najmanj 15 minut do pol ure po zaključku kurjenja);
• Kadar je kurjenje del prireditve v naravi (npr. kresovanje), je treba organizirati tudi požarno stražo. Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 35 km/h moramo prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati ogenj;

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V NARAVI

• Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
• Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
• Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
• O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

• Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta. );
• Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
• Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
• Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
• Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja;

POZOR:
– Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

• Gozd, to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem;
• Obrežni in proti vetrovni pasovi drevja;
• Drevoredi in parki;
• Obore za rejo divjadi in pašniki;
• Kmetijska obdelovalna zemljišča, kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd;
• Kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem in nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge neobdelovalne površine.

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:

• Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
• Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
• Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
• Majhna požarna ogroženost.
• Zelo majhna požarna ogroženost.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

• Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
• Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar;