Zgodovina delovanja Gasilske zveze Brežice sega 60 let v preteklost. Ko je po ukinitvi okrajev prenehala delovati Okrajna gasilska zveza Krško, se je pričel uresničevati eden izmed pomembnejših sklepov kongresa Gasilske zveze Slovenije, ki je bil podlaga za začetek organiziranja in ustanavljanja občinskih gasilskih zvez.

Ekipa zagnanih mož, ki so jo sestavljali tedanji člani OGZ Krško in Vlado Godler iz Brežic, Anton Lepšina iz Krške vasi, Anton Škvarč iz Skopic, Jože Jurkas iz Velikega Obreža in Ivan Leskovec iz Obrežja, je tako v jeseni leta 1955 pristopila k organizaciji občinske gasilske zveze v Brežicah.

Prvi upravni odbor je bil izvoljen že v pozni jeseni istega leta; prvi predsednik zveze je postal Franjo Zorko, mesto poveljnika pa je zasedel Jože Jurkas. V zvezo je bilo v tistem času vključenih 29 teritorialnih društev, eno industrijsko društvo in dve gasilski godbi na pihala, ki sta prihajali iz Loč in Kapel.

Vsi člani upravnega odbora so v delovanje zveze vložili veliko prostovoljnega dela ter požrtvovalno prenašali svoje bogato znanje na naslednje rodove gasilk in gasilcev. Delo je potekalo v težkih razmerah, saj je bila večina opreme – predvsem motorne brizgalne , ki so jo tedaj imela društva večinoma stara in izrabljena – skorajda neuporabna. Čeprav je bila »dota«, ki jo je zveza podedovala od okrajne gasilske zveze majhna, je upravni odbor sklenil, da bo ena izmed njegovih poglavitnih nalog, nabava raznovrstne nove opreme, s katero bodo opremili gasilska društva.

Na začetku delovanja je imela Zveza kar nekaj prostorskih težav, znašla pa se je tudi v hudi finančni stiski. Prostore so za silo opremili in s prostovoljnim delom članov začeli počasi reševati tudi druge prostorske težave. Precej večje kot prostorske, so bile v začetku finančne težave, saj takratna občinska oblast ni imela posluha za gasilce. Položaj gasilstva v občini Brežice se je nekoliko popravil šele v času, ko je župansko funkcijo prevzel Milan Šepetavc. Občinska gasilska zveza je v tistem času dobila nekaj finančnih sredstev, ki so zadoščala za pokrivanje stroškov delovanja pisarne in tajnika, nekaj pa je ostalo tudi še za nakup drobne opreme.

Zaupanja vredno vodstvo Občinske gasilske zveze se je po svojih najboljših močeh še naprej požrtvovalno trudilo, da začetni zanos in delavni zagon v zvezi in društvih nebi bila zgolj muha enodnevnica, temveč da bi začela kazati tudi določene rezultate.

V tem času se je pričelo z resnejšim nabavljanjem novih motornih brizgaln, gasilskih vozil in marsikje po vaseh so se gradili novi gasilski domovi.

Močno se je razvijalo tudi področje izobraževanj, saj je bila potreba po strokovno usposobljenih kadrih v društvih izjemno velika. Zveza je zato pristopila k organizaciji in izpeljavi mnogih tečajev in izobraževanj. Potreba po strokovnem operativnem kadru in delu je narekovala ustanovitev sedmih operativnih sektorjev – Brežice, Obrežje, Skopice, Globoko, Bizeljsko, Veliki Obrež in Mostec. S tako dobro organizacijo se je delo le še okrepilo, kot rezultat vsega pa je bila velika prepoznavnost Zveze na območju Slovenije in izven nje.

 

Pomembna prelomnica za gasilstvo na slovenskem je tudi leto 1977, ko je prišlo do ustanavljanja samoupravnih interesnih skupnosti. Gasilstvo v občini Brežice je s tem pridobilo zagotovljen vir financiranja za izvajanje svojega dela.

V tem obdobju je bilo nabavljeno tudi kar nekaj nove gasilske opreme – gasilske motorne brizgalne, orodna vozila in avtocisterne. Po vaseh, kjer jih še ni bilo, so se gradili novi gasilski domovi, obnavljalo pa se je tudi že obstoječe. Prav tem časom se gre zahvaliti, da ima danes prav vsako društvo, ki sestavlja GZ Brežice na razpolago svoj gasilski dom.

Zveza je živela in se razvijala ter bila pri svojem delu zelo uspešna, kar je bilo prepoznano tudi na državnem nivoju. Ob 25-letnici plodnega in prepoznavnega dela, je bila Zveza s strani Gasilske zveze Slovenije nagrajena, saj ji je bila zaupana odgovorna naloga organizacije 9. Kongresa slovenskih gasilcev, ki je potekal v Brežicah v juniju leta 1980.

Pri organizaciji kongresa je sodelovala vsa občina in vsak izmed sodelujočih je z odliko opravil zaupano mu nalogo. Pri izvedbi parade je sodelovalo kar 5600 gasilk in gasilcev ter številni pomembni gostje. Vsa ta dejstva pa so razlog, da bodo Brežice, kot organizator kongresa, z zlatimi črkami za vedno ostale zapisane v zgodovino slovenskega gasilstva.

Praznovanje srebrnega jubileja pa je Gasilska zveza Brežice sklenila v mesecu požarne varnosti, ko je razvila tudi svoj simbol – gasilski prapor.

Uspešno in plodno delo Gasilske zveze Brežice se je po letu 1980 nadaljevalo. Njeni člani so se udeleževali različnih tekmovanj na vseh nivojih, ki so potekali tako doma v Sloveniji kot tudi v sosednji Hrvaški, s čimer so si pridobili nova in ohranjali stara znanstva iz gasilskih vrst.

 

V letu 1990 je Gasilska zveza Brežice delovala že polnih 35 let. V počastitev tega jubileja, je v grajskem parku potekalo zborovanje, ki se ga je kot poseben gost udeležil tudi predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji, gospod Lojze Peterle. V svojem slavnostnem nagovoru se je dotaknil prehojene poti slovenskih in brežiških gasilcev.

Poseben pečat je v brežiškem gasilstvu pustilo tudi leto 1991, ko smo Slovenci dobili svojo državo. V vojni za samostojno Slovenijo se je borilo tudi lepo število gasilcev brežiške gasilske zveze. V pogumnem boju za samostojnost pa je usoda vzela tudi predsednika PGD Bukošek, Jerneja Molana.

Leta pa so tekla in Gasilska zveza je v letu 1995 praznovala naslednji okrogli jubilej – 40 let neprekinjenega delovanja, ki ga je proslavila z organizacijo proslave in parade skozi Brežice. Slavnostni govornik na proslavi je bil takratni obrambni minister, gospod Jelko Kacin. Ob izdatni pomoči mnogih sponzorjev je zvezi uspelo razviti že drugi prapor.

 

V sistemu zaščite in reševanja je gasilska javna služba izredno pomembna in nenadomestljiva. Pomen dela, ki ga na tem področju opravljajo gasilci, je bil prepoznan tudi na občinskem nivoju, zato je bila v letu 1999 s strani župana podpisana kategorizacija naših prostovoljnih gasilskih društev. V I. kategorijo je bilo uvrščenih 10 društev, v II. kategorijo 12, v III. kategorijo 7 in v IV. kategorijo 2 gasilski društvi.

Na osnovi tega dokumenta sta bila s strani predsedstva zveze v letih 2000 in 2001 sprejeta sledeča dokumenta:

– dolgoročni program opremljanja PGD-jev ter

– načrt izobraževanja in poveljevanja.

Sklep, sprejet na 13. Kongresu slovenskih gasilcev v Sežani, je bil podlaga za ustanavljanje posebnih regijskih svetov in poveljstev. Gasilske zveze iz Brežic, Krškega in Sevnice so na podlagi tega sklepa, dne 23.12.2002 sprejele in podpisale poseben Pravilnik, na podlagi katerega je nastal Svet regije Posavje.

V letu 2005 je Gasilska zveza praznovala 50 let delovanja, ki so jih člani in funkcionarji zveze proslavili z organizacijo proslave ter izdajo zbornika, v katerem so bili predstavljeni vsi pomembni mejniki delovanja zveze, njena delovna telesa ter vsa društva. Slavnostni govornik na proslavi je bil tedanji predsednik Gasilske zveze Slovenije, gospod Ernest Eöry.

V vseh 60 letih delovanja Gasilske zveze Brežice se je zaradi dobrega in zagnanega vodstva ter posluha občinskih funkcionarjev, njen materialni in finančni položaj konstantno izboljševal. S strani občinskega proračuna in požarnega sklada, zveza pridobiva potrebna sredstva za svoje delovanje. V letu 2015 je bila podpisana tudi nova tripartitna pogodba med Gasilsko zvezo, gasilskimi društvi in Občino Brežice, ki je podlaga za zagotavljanje gasilske javne službe tudi v prihodnosti.

Gasilska zveza Brežice oziroma prostovoljna gasilska društva imajo za zagotavljanje gasilske javne službe ter za varovanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah na voljo naslednja sredstva:

– gasilska vozila: 3 PV, 11 GVM-1, 11 GV-1, 8 GV-V1, 3 GVC-16/24, 3 GVC-16/50, 2 GVC-24/50, 5 GVC-16/25, 1 GVC-16/30, 1 AC-16/50, 1 AL, 1 AC-16/70 in 1 GZ;

– 432 pozivnikov; 96 izolirnih dihalnih aparatov – IDA ter 185 radijskih postaj (ročnih, mobilnih in stabilnih).